V letošnjem Vodniku po Noči knjige smo zbrali Priporočila za levjesrčno pomladno branje. Svet lepšajo Romaneskni brsti, dogaja se Pomladno prebujenje, dom gradimo V krošnjah domišljije, kozmične poti razstrinja Tao. Nepozabna bralska doživetja vam želimo!
ROMANESKNO CVETJE
Janja Vidmar: Niti koraka več (UMco)
Niti koraka več je najnovejše delo Janje Vidmar, priljubljene slovenske pisateljice, ki je tokrat zasnovala leposlovni roman z nadihom potopisa. Pot po delno prehojenem Caminu Frances, eni najbolj obleganih romarskih poti na svetu, je zgolj okvir, v katerega je umeščena zgodba o večnem razkolu med svetom in človekovo notranjostjo, pospremljena pa je z arhetipsko preživetveno izkušnjo sodobnega človeka.
Orhan Pamuk: Ime mi je rdeča (Sanje)
Turčija, 16. stoletje. Gibljemo se v svetu sultanov, tipamo za neka posebno dragoceno knjigo, ki jo morajo izdelati slikarski mojstri, miniaturisti, in že na začetku se zgodi umor enega izmed njih. Zorni koti pogleda na dogajanje to tako številni kakor pripovedovalci; slednji spretno odstrinjajo zgodovinsko, umetnostno, ideološko in kriminalno plat dogajanja, krešejo se iskre med orientalsko in zahodno tradicijo, dogajanje se pne kvišku v iskanju morilca. Novo naj zamenja staro, staro naj se upošteva, ker je pač staro in vredno, novo noče starega, staro zavrača novo.
Edith Wharton: Lunini utrinki (Miš)
Ravno pred stotimi leti (1922) je izšel roman Lunini utrinki ameriške pisateljice Edith Wharton, ki je bila takrat na vrhuncu svoje slave. Glavna lika Nick Lansing in Susy Branch se znata gibati sredi družbene smetane, a ker sta takorekoč brez denarja, vsak po svoje iščeta primerno poročno partijo. Ko se povsem v nasprotju z lastnimi načrti zaljubita, prideta na hudomušno idejo, kako bi si lahko zagotovoila vsaj leto razburljivega brezplačnega življenja … Živopisna, jezikovno razkošna romantična satira z začetka 20. stoletja. (Povzeto po: Bukla)
Lana Bastašić: Ujemi zajca (Sanje)
Avtorica se v svojem prvencu potopi globoko v kalne vode prijateljstva in odraščanja. Čustveno in narativno bogato seciranje zapletenega prijateljstva med dvema ženskama, ki ju življenje razdruži, nato pa spet pripelje skupaj, je umeščeno v format road trip romana po cestah nekdanje Jugoslavije. Lewiss Caroll in Elena Ferrante se v iskanju belega zajca srečata v deželi čudes na hribovitem Balkanu.
S Paulo je Allende svoji hčerki in bralcem podarila sijajno spisano romanizirano avtobiografijo, ki s svojim neposrednim povezovanjem magičnega in duhovnega sveta spominja na avtoričino prvo knjigo, Hišo duhov. Ta je postala svetovna uspešnica in Isabel Allende v osemdesetih letih enakovredno postavila ob bok moškim predstavnikom latinskoameriškega magičnega realizma. Paula tke globoko izpovedno in zaupno vez med hčerjo na bolniški postelji in materjo, ki bi storila vse, da bi hčerino izgubljajočo se zavest priklicala nazaj v življenje.
Amélie Nothomb: Smrdokavra (Sanje)
Božidar je strašansko grd, če ne kar nagravžen, a nadvse zvedav in pameten dečko, Trandavilja je njegov totalni negativ: deklica nadzemske lepote, a tako zamaknjena in umaknjena v svoj svet, da jo imajo ljudje za neumno kot noč. On – ornitolog, ona – manekenka. Kaj bo storila prebujena ljubezen?
V hibridnem delu, pravljičnim romanom za odrasle, Améliejino prasketajoče pero prižiga iskre bistroumne socialne satire in očarljive pravljice, ki šepeta, da je vse tisto, kar ljubimo, za nas tudi lepo in pametno.
Aldous Huxley: Krasni novi svet (Mladinska knjiga)
Roman Krasni novi svet, ki ga je Huxley označil kot roman o prihodnosti, je tako imenovana negativna utopija ali distopija, svarilo pred prihodnostjo. Mesto posameznika je v tehnološko visoko razviti družbi, kjer je Boga in Poezija zamenjala Soma, natančno določeno, njegova svoboda pa omejena do skrajnosti. Vsaka podobnost z današnjim časom je zgolj naključna.
POMLADNO PREBUJENJE
Dr. Karel Gržan: Ta krasni nori svet (Sanje)
Pomladno prebujenska knjiga, ki jo je pater Karel Gržan skrbno pripravljal in disciplinirano pisal leto dni. Eruditsko delo, ki obsega 448 strani in preko 1.000 opomb. Pisec nam brez zadržkov predstavlja vpogled v pričevanja in dokumente, ki so neopazni in večinoma spregledani, pa tudi skriti ali zakriti, in skuša odgrniti marsikatero zaveso, za katero se načrtujejo, dogovarjajo in potem izvajajo nizkotna in v posledicah tudi kriminalna dejanja določenih politik. Nujna spremljevalka skozi dimne zavese našega časa, neustrašna knjiga, ki gre proti toku obvladovanja in zasužnjevanja človeštva na način manipulacije, s transhumanistično agendo v ozadju. Tehtno, srčno branje, pisano z neverjetno energijo.
Draga Kristina. Zgodbe urednice in pisateljice Kristine Brenkove (Mladinska knjiga)
V zgodovini slovenskega založništva je urednica, pisateljica, pesnica in prevajalka Kristina Brenkova (1911–2009) nedvomno pustila nepozaben pečat. Velike zasluge ima, da so slovenske slikanice in knjige za mladino že desetletje cenjene tako doma kot v tujini, saj je ena od soustanoviteljic založbe Mladinska knjiga, ki je postavila temelje kvalitetnega domačega in prevedenega otroškega in mladinskega programa. Pred nami se izriše podoba široko razgledane, omikane, duhovite in odločne urednice z jasnimi merili, s katerimi je po eni strani zaznamovala slovensko knjižno krajino kot oseba, ki je načrtno vzgojila cele generacije vrhunskih avtorjev in ilustratorjev, po drugi strani pa tudi portret občutljive ustvarjalke in umetnice, ki je tudi sama avtorsko zanamovala mnogo generacij slovenskih bralcev. Dragocen knjižni biser! (Vir: Bukla)
Irena Štaudohar: Kaj hoče ženska (UMco)
Priznana novinarka in publicistka Irena Štaudohar v svoji knjigi raziskuje življenja posebnih žensk, ki so imele pogum, da so bile romantične in strastne, obenem pa so bile glavne junakinje svojih življenj. Tu so pisateljice Colette, Doris Lessing in Nora Ephron, zanosne pustolovke Robyn Davidson, Karen Blixen in Nan Shepherd, intelektualka Susan Sontag, filozofinja Hannah Arendt, razvpiti igralki Zsa Zsa Gabor in Jeanne Moreau, pa tudi Erica Jong, Lee Miller, Georgia O’Keeffe in mnoge druge, ki so, ne da bi pomislile na nevarnosti in brez jasnih načrtov za prihodnost, živele tako, da so uresničile svoje talente, dihale svobodo in odprle srce.
Elif Shafak: Kako ostati priseben v dobi delitev (Sanje)
V močnem, zanosnem pozivu k zavestnemu optimizmu pisateljica in aktivistka Elif Shafak, nominiranka za Bookerjevo nagrado, navdih črpa iz lastnih spominov in se poglobi v moč zgodb, ki nas povezujejo. Ob tem razkrije, kako lahko, če prisluhnemo drug drugemu, negujemo demokracijo, empatijo in vero v prijaznejšo in svetlejšo prihodnost.
Anja Horvat Jeromel: Kvantni kreator (Fenomena komunikacije)
Za aktivacijo svojega polnega potenciala in pozitivno realizacijo življenja!
Knjiga Kvantni kreator je polna energetskih zakladov. Med vrsticami ti položi na srce, da se je spretnega vrhohodstva med zemeljskim in kozmičnim treba učiti, in pravi trenutek je danes! Prelomno branje za vsakogar, ki si želi naravnati notranji kompas in z vesoljnih poljan v svoje življenje utelesiti osredotočenost, vedrino, zavest, opolnomočenje, mojstrstvo samouresničenja. O tveganju in želenih učinkih se posvetujte z lastnim višjim jazom.
Giorgio Agamben: Kje smo? Epidemija kot politika (Sanje)
Strah, dotik, obraz, druženje, okužba, psihologija množic, odnos do smrti in umrlih, biopolitika – italijanski mislec Giorgio Agamben, eden od najpomembnejših in naizvirnejših sodobnih filozofov, nas s pomočjo Aristotla, Heideggerja, Foucaulta, Manzonija, Walterja Benjamina, Simone Weil, Hannah Arendt, Etruščanov, starih Grkov in Rimljanov popelje do izvornega bistva nekaterih od temeljnih fenomenov človeškega fizičnega, spiritualnega in družbenega bivanja. Tehten premislek o času tu in zdaj, pisan v obrambo suverenosti nad lastnimi telesi in dušami.
Jerneja Jošar: Vrtnarimo z Jernejo. Ekološki vrt v štirih letnih časih (Mladinska knjiga)
Z avtorico se sprehodimo skozi vse leto, tako kot ga sama doživlja na svojem ekovrtičku. Knjiga omogoča prijetno, nazorno seznanjenje s procesom vrtnarjenja z elementi permakulturnega pridelovanja in biodinamičnega načina. Nepogrešljiva knjižna sopotnica za ljubitelje zemlje z veliko in malo začetnico, s katero trenutki na vrtu postajajo trenutki notranjega miru, sreče, ko so misli očiščene vsakdanjih težav in je svet samo še lep.
Špela Kaplja: Kako se ljubi reka? (Društvo za globoko ekologijo Terra Anima)
»Reka je stekla skozi njo in odnesla stare naplavine.« Hvalospev rekam je kot osebno izpoved spisala Špela Kaplja, pripovedovalka zgodb za Naravo, pisateljica, pesnica in glasnica sveta Narave, spremno besedo o panerotičnosti pripovedovalke zgodb pa eden najbolj eminentnih slovenskih ekologov Anton Komat. Intimna pripoved nas uvodoma (u vod’) pritegne v magičen svet avtorice, ki so jo tekoče reke rešile pred samo seboj in ji pokazale pot do jedra, do sebe.
“S to knjigo smo poleg povabila v intimni svet preobrazbe povabljeni v jasno strukturirano znanje, da vode hranijo še nikoli prej tako razkrit kolektivni spomin. Špela ga je destilirala v eliksir in prelila na papir. Zlata vredna Kaplja.” (Tadeja La Zupan, 6. element)
V KROŠNJAH DOMIŠLJIJE
Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna (Mladinska knjiga)
Jonatan in Karel Lev se znajdeta v Nangijali – v deželi na drugi strani zvezd, v deželi, kjer je še vedno čas tabornih ognjev in pravljic, in deželi, od koder prihajajo vse pravljice. Pa je njuno življenje v Nangijali res kot iz pravljice? Vanjo se je naselil strah. Dolino češenj in Dolino šipka drži v primežu trinog Tengil, ki ima Katlo, najstrašnejšo vseh bitij. Le združena moč ljudi lahko osvobodi svet. Toda sredi njih je izdajalec … Toda so časi, ko se je treba odpraviti na najnevarnejše pustolovščine in jih pogumno sprejmeti, kajti »nekatere stvari preprosto moraš narediti, celo če so nevarne … Ker sicer nisi človek, ampak navaden drekec«. Ena najlepših zgodb svetovne mladinske književnosti o pogumu, bratski ljubezni, tovarištvu in zvestobi najvišjim idealom, ki jo je zapisala pisateljica z velikim srcem in neizmerno fantazijo.
Hans Christian Andersen: Deklica z vžigalicami (Sanje)
Likovna umetnica Polona Lovšin je, navdihnjena z Andersenovo brezčasno pravljico, vrsto let snovala in izsanjala deklico za 21. stoletje, kakršne še ni bilo. In vendar jih je danes na Zemlji vsepolno … Deklic z vžigalicami. Ilustratorka je v letu 2022 nominirana za Andersenovo nagrado.
Giambattista Basile: Zgodba zgodb (Goga)
Izgubljeni biser evropske literature, najboljša knjiga evropskega baroka … Zgodba zgodb je duhovita in ostra kritika družbe 17. stoletja, ki jo je Neapeljčan Giambattista Basile skozi lastno življenjsko izkušnjo poznal od »ljudske baze« do dvorskih višav. V združitvi teh dveh svetov je nastala prva evropska zbirka pravljic, jezikovno bohotna, mesena, a tudi grenko začinjena z zavedanjem, da ljudje raje verjamemo v obstoj govorečih grmov kot v smiselnost učenjakovih besed.
Tove Jansson: Mumin – 2. knjiga zbranih stripov (Sanje)
Svobodnjaški, sočutni, naravovarstveni in do lune in nazaj zabavni … to so Mumini! Nepozabni, čarobni svet švedsko-finske pisateljice in ilustratorke Tove Janssen v drugi knjigi prvič zbranih stripov oživi v štirih zgodbah: Muminove zimarije, Muminmamina služkinja, Mumin zgradi hišo in Mumin obrne nov list. Smuk v Muminsvet!
Agnés de Lestrade: Dežela velike tovarne besed (Kres)
V deželi Velike tovrne besed ljudje le redko govorijo, saj morajo vsako besedo plačati. Filip pa bi želel prijateljici Sari povedati toliko stvari … Predvsem to, kako rad jo ima. Knjiga, ki nas spomni, koliko lahko pomenijo tudi besede.
Jasna Stošič: Jaz vem: Joj, kako boli (Chiara)
Ježek Brinko se je nekega dne prebudil s hudo bolečim smrčkom. Le kako bi mu lahko odleglo? Veverica, čmrlj, ribica, lisjak … vse živali so polne hudo pametnih nasvetov! A nežnemu ježku prav nič ne pomagajo. Joj, kako boli! Vse dokle srnica Lučka ne naredi nekaj resnično prijaznega.
Susanna Clarke: Piranesi (Sanje)
Avtorica fantazijskih uspešnic je bralce po skoraj šestnajstih letih razveselila z novim opojno hipnotičnim romanom, ki je deloma postavljen v vzporedno resničnost neskončnega, prastarega labirinta. Piranesijevo domovanje ni običajna zgradba: njene sobane so neskončne, stene hiše so obložene z nepreštevnimi kipi, v labirintu dvoran pa je zaprt ocean; valovi bučijo po stopniščih, v trenutku nepozornosti preplavijo prostrane sobane in zalijejo nepozornega obiskovalca. A Piranesi se ne boji; razume plimovanje morja, kot razume vzorec samega labirinta. Živi le zato, da bi z raziskavo prišel do dna svojemu nenavadnemu, čudesnemu domovanju.
Svetlana Makarovič: Potepuh in nočna lučka (Mladinska knjiga)
Na poti pod most je osamljeni potepuh odkrije prijazno lučko. Ko se zvečeri, se prižge sama od sebe (in to je taka lučka, da se prižge le osamljenim), obok mostu oblije z močno toplo svetlobo in oresenečenemu potepuhu prične pripovedovati pravljice o hudo nesramnem dimniku, psu s šestimi tačkami, o pošasti, ki se je hranila izključno z ušesi brodolomcev …
Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe, 1. in 2. knjiga (Sanje)
NEVERJETNA KNJIGA … Vonnegut je kozmos. In njegove zgodbe sonca in zvezde, ki svetijo in se bleščijo globoko v temo našega časa.
SKOZI KOZMIČNA VRATA
Lao Tse: Tao ali Knjiga poti (Sanje)
Nebesa so neskončna, zemlja z njimi drži korak.
Zakaj sta zemlja in nebo večna?
Ker ne obstajata samo zaradi sebe.
Tu je skrivnost njunega obstoja.
Prav zato se modrec postavi na zadnje mesto
in konča pred drugimi.
Ostaja večna priča življenja.
Pred nami je knjiga presežnikov: ena najstarejših, najbolj nenavadnih, najglobljih in obenem ena najbolj prevajanih knjig. Samo v angleščini beležijo na stotine prevodov. Kar napeljuje na pozabljeno preprosto modrost, ki nam prišepetava: so knjige, ki jih je toliko, kolikor je bralcev. In res: vsak bralec je svoj modrec. Svoj izumitelj. Svoj prevajalec. Svoj ustvarjalec. Pa vendar smo tako čudežno vsi povezani. V iskanju biti v sebi in v drugem. V velikem Tau, ki nam danes pomaga odstirati zagonetne poti, na katere smo zašli.
Lao Tzu ali Lao Zi, kar v prostem prevodu pomeni »modri starec«, se je pojavil v šestem stoletju pred našim štetjem na Kitajskem. Svoje modrosti in spoznanja je zapisal v knjigi verzov z naslovom Tao te jing, Knjiga poti.